KLOPOTČEVA UČNA IN SPREHAJALNA POT

 

( inovacijski projekt OŠ Cerkvenjak - Vitomarci )

 

Vodja projekta: Marjan Žmavc

 

 

â 2008

    

Informacije: OŠ Cerkvenjak - Vitomarci, (02) 729-58-40, 040-612-847

 

 

Otvoritev (20.6.2008)


Klopotčeva učna in sprehajalna pot se vije po cerkvenjaškem gričevju in po dolini Andrenskega potoka. Ime je dobila po klopotcu, prepoznavnem etnografskem elementu naše pokrajine. Cilj Klopotčeve poti je predstaviti obiskovalcem lepote in posebnosti slovenskogoriške pokrajine.

Naravoslovni del učne poti je namenjen predvsem spoznavanju različnih ekosistemov, značilnih vrst rastlin in živali ter njihovega načina življenja. Obiskovalci se seznanijo z odnosom človeka do narave in ogroženostjo nekaterih vrst organizmov.

V splošnem družbeno-geografskem delu pa spoznavajo različne reliefne oblike v pokrajini; vodo, kot vir življenja, in kulturno ter naravno dediščino.

Klopotčeva učna in sprehajalna pot je namenjena tudi sprehodu v naravo, da si okrepimo telo in duha.


 

 

1

ORIENTACIJSKA TOČKA

Nahaja se na vzpetini pri gasilskem domu, od koder je lep razgled proti Ivanjskemu Vrhu, Kapeli, Negovi, Cogetincem, Grabonoškem Vrhu in tudi v sosednjo Avstrijo. Še lepši je razgled s stolpa gasilskega doma.

2

JOHANEZOVA TRTA

Trta je potomka najstarejše trte z mariborskega Lenta. Posajena je bila 24. aprila 2004 ob vstopu Slovenije v EU. Ograja, ki jo obdaja, ponazarja majoliko za vino. Trta se nahaja ob kapeli Janeza Nepomuka, zato smo jo poimenovali “Johanezova trta”.

3

BOTANIČNI VRT

V botaničnem vrtu je zasejanih preko 40 rastlinskih vrst.
Prevladujejo začimbnice ali dišavnice. To so rastline z izrazitim, prijetnim in značilnim vonjem. Z njimi obogatimo okus hrane, nekatere pa imajo tudi zdravilni učinek. Ločimo trajnice (beluši, artičoka, rožmarin, lovor, sivka, majaron, dobra misel ali origano, melisa, materina dušica ali timijan, žajbelj) in eno- ali večletnice.
Del vrta je namenjen zasaditvi drevesnih vrst, del pa gojenju vinske trte. Zastopane sorte so: kerner, sivi pinot, laški rizling, sauvignon, modra frankinja, modri pinot, rumeni muškat in traminec.

4

GOZD

Gozd je najpomembnejše naravno bogastvo in eden najbolj zapletenih naravnih kompleksov. V njem se ohranja biotska raznolikost. Je življenjski prostor za številne živali in rastline.
Podobo gozdu dajejo drevesa, od katerih prevladujejo listavci (bukev, hrast, pravi kostanj, gaber). Srečamo pa tudi smreko, bor in macesen.

5

ANDRENSKI POTOK

V Palučevem gozdu, jugovzhodno od šole, se nahajata dva izvira Andrenskega potoka, ki potem teče po dolini Andrencev ter na svoji poti pridobi še nekaj majhnih pritokov, preden se po 6,5 km izlije v Brnco. V zgornjem toku je še ohranjen v naravnem, prvotnem stanju, v srednjem in spodnjem toku pa je že reguliran.
Če dobro opazujemo, vidimo vse naravne procese od bočne ter globinske erozije do meandriranja in akumulacije.

6

ČISTILNA NAPRAVA

Voda je življenjskega pomena za vsa živa bitja. Z uporabo vodo onesnažujemo. Odpadne vode iz gospodinjstev imenujemo komunalne odpadne vode. Le-te vsebujejo razgradljive in nerazgradljive snovi. Razgradljive snovi mikroorganizmi razgradijo in pri tem porabljajo kisik, raztopljen v vodi. Če spustimo odpadne vode v površinske vode, mnogi organizmi odmrejo. Danes odpadne vode čistimo v čistilnih napravah. Komunalne čistilne naprave, ki čistijo odpadne vode iz kanalizacije, imajo štiri stopnje čiščenja: mehansko čiščenje, biološko čiščenje, kemično čiščenje in razkuževanje.

7

TRAVNIK

Travnik je združba zelnatih rastlin, v kateri prevladujejo trave (travniška bilnica, visoka pahovka, travniški lisičji rep, navadna pasja trava). Sveže ali suhe rastline lahko uporabljamo za krmo živine.
April in maj sta meseca, ko travniki ozelenijo. Med živalmi so najpogostejši prebivalci travnika žuželke (hrošči, čebele, ose, mravlje in metulji).
Travnik, ki uspeva zaradi človekovega poseganja, je gojeni travnik. Človek ga kosi in na ta način varuje pred zaraščanjem. Če bi košnjo opustili, bi postale številne rastlinske vrste ogrožene, saj bi jih izpodrinile gozdne rastline.

8

SADOVNJAK

Sadovnjak je umetni življenjski prostor, kjer uspevajo sadna drevesa. So večletne rastline. Zastopane so stare sorte jablan, in sicer krivopecelj, jonatan in zlata parmena. Drevesa so stara že preko 50 let. Plodovi so uporabni kot namizno jabolko ali za predelavo v sok in jabolčnik. Sadovnjak ima velik pomen kot življenjski prostor za številne ptice. Nekatere med njimi so stalnice, druge selivke.

9

RIBNIK

Ribnik je umetni ekosistem, ki je nastal z zajezitvijo potoka. V njem ločimo tri osnovna bivalna območja: obrežni pas, dno in prosto vodo z vodno gladino. V ribniku je življenje v naravnem ravnovesju in nudi prostor številnim živalim in rastlinam. V spomladanskem času ribnik obrašča vodna perunika, zelo pogost pa je tudi trst in šaš. Od živali so pogoste dvoživke (žabe), vodne žuželke (komar, kačji pastir, vodni drsalec), ribe (krap, srebrni koreselj, rdečeoka, rdečeperka) in ptice (raca mlakarica, siva čaplja). Za to območje je značilen tudi rak jelševec, ki sodi med ogrožene vrste.

10

GOZDNE ŽIVALI,
KRMIŠČE

Gozdna drevesa in gozdna tla so življenjski prostor številnim živalim. V smrekovem lubju rad prebiva smrekov lubadar, ki uničuje drevesa. V krošnjah in drevesnih deblih rade živijo številne ptice (kukavica, žolna, šoja). V gozdu je mogoče opaziti tudi veverico, srno, poljskega zajca, fazana, navadnega močerada in beloprsega ježa.
V zimskem času za krmljenje gozdnih živali poskrbijo lovci.

11

OSTANKI POTOČNEGA
MLINA

V dolini Andrenskega potoka so v preteklosti delovali številni potočni mlini. To so bile cimprane oziroma lesene stavbe na stebrih. Voda iz "zajze" je poganjala mlinsko kolo, zrnje pa sta mlela dva mlinska kamna. Do danes ni v celoti ohranjen noben potočni mlin.

12

LÜBA VODICA

V Andrencih je že od nekdaj izvir vode (na arheološkem območju), ki ni presahnil niti v največjih sušnih obdobjih. Ko so ljudje prihajali tja po vodo, so ji rekli "lüba" vodica. Po tem je izvir dobil ime, ki se je ohranilo vse do danes.

13

RIMSKE GOMILE

Območje Cerkvenjaka je bogato z rimskimi gomilami, ki dokazujejo naseljenost ljudi že v antični dobi. Tudi v dolini Andrenskega potoka se je v Pučkovem gozdu do danes ohranilo 13 rimskih gomil. Velikost gomile je bila odvisna od spola in statusa pokojnika.

14

ETNOGRAFSKA
MUZEJSKA ZBIRKA

Prizadevni zbiratelj starin Feliks Rajh je v bivši Tušakovi vili uredil muzejsko zbirko, kjer je razstavljenih veliko eksponatov, ki pričajo o življenju in delu naših ljudi v preteklosti.

15

CERKEV SV. ANTONA

Na najvišji točki v Cerkvenjaku se dviga v nebo poznogotska cerkev Sv. Antona iz sredine 16. stoletja. Notranjost cerkve krasijo štirje oltarji, med njimi je največji glavni v neogotskem stilu z letnico 1873 ter plastiko Antona Puščavnika v sredini. Na kornem delu najdemo še 14 oljnih podob križevega pota, ki jih je naslikal znani poznobaročni mojster Jakob Brollo. Ob zadnji prenovi cerkve so odkrili še okrog 450 let staro fresko.